Datasets:

matic-korosec
/

cankar-parallel

Error code:   DatasetGenerationError
Exception:    CastError
Message:      Couldn't cast
custom_id: string
result: struct<message: struct<id: string, container: null, content: list<item: struct<signature: string, th (... 523 chars omitted)
  child 0, message: struct<id: string, container: null, content: list<item: struct<signature: string, thinking: string,  (... 492 chars omitted)
      child 0, id: string
      child 1, container: null
      child 2, content: list<item: struct<signature: string, thinking: string, type: string, citations: null, text: string>>
          child 0, item: struct<signature: string, thinking: string, type: string, citations: null, text: string>
              child 0, signature: string
              child 1, thinking: string
              child 2, type: string
              child 3, citations: null
              child 4, text: string
      child 3, model: string
      child 4, role: string
      child 5, stop_details: null
      child 6, stop_reason: string
      child 7, stop_sequence: null
      child 8, type: string
      child 9, usage: struct<cache_creation: struct<ephemeral_1h_input_tokens: int64, ephemeral_5m_input_tokens: int64>, c (... 232 chars omitted)
          child 0, cache_creation: struct<ephemeral_1h_input_tokens: int64, ephemeral_5m_input_tokens: int64>
              child 0, ephemeral_1h_input_tokens: int64
              child 1, ephemeral_5m_input_tokens: int64
          child 1, cache_creation_input_tokens: int64
          child 2, cache_read_input_tokens: int64
          child 3, inference_geo: string
          child 4, input_tokens: int64
          child 5, output_tokens: int64
          child 6, output_tokens_details: struct<thinking_tokens: int64>
              child 0, thinking_tokens: int64
          child 7, server_tool_use: null
          child 8, service_tier: string
  child 1, type: string
cankar: string
plain: string
title: string
url: string
out_tokens: int64
model: string
passage_id: string
in_tokens: int64
to
{'passage_id': Value('string'), 'url': Value('string'), 'title': Value('string'), 'cankar': Value('string'), 'plain': Value('string'), 'model': Value('string'), 'in_tokens': Value('int64'), 'out_tokens': Value('int64')}
because column names don't match
Traceback:    Traceback (most recent call last):
                File "/usr/local/lib/python3.14/site-packages/datasets/builder.py", line 1816, in _prepare_split_single
                  for key, table in generator:
                                    ^^^^^^^^^
                File "/src/services/worker/src/worker/job_runners/config/parquet_and_info.py", line 613, in wrapped
                  for item in generator(*args, **kwargs):
                              ~~~~~~~~~^^^^^^^^^^^^^^^^^
                File "/usr/local/lib/python3.14/site-packages/datasets/packaged_modules/json/json.py", line 343, in _generate_tables
                  self._cast_table(pa_table, json_field_paths=json_field_paths),
                  ~~~~~~~~~~~~~~~~^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
                File "/usr/local/lib/python3.14/site-packages/datasets/packaged_modules/json/json.py", line 132, in _cast_table
                  pa_table = table_cast(pa_table, self.info.features.arrow_schema)
                File "/usr/local/lib/python3.14/site-packages/datasets/table.py", line 2369, in table_cast
                  return cast_table_to_schema(table, schema)
                File "/usr/local/lib/python3.14/site-packages/datasets/table.py", line 2297, in cast_table_to_schema
                  raise CastError(
                  ...<3 lines>...
                  )
              datasets.table.CastError: Couldn't cast
              custom_id: string
              result: struct<message: struct<id: string, container: null, content: list<item: struct<signature: string, th (... 523 chars omitted)
                child 0, message: struct<id: string, container: null, content: list<item: struct<signature: string, thinking: string,  (... 492 chars omitted)
                    child 0, id: string
                    child 1, container: null
                    child 2, content: list<item: struct<signature: string, thinking: string, type: string, citations: null, text: string>>
                        child 0, item: struct<signature: string, thinking: string, type: string, citations: null, text: string>
                            child 0, signature: string
                            child 1, thinking: string
                            child 2, type: string
                            child 3, citations: null
                            child 4, text: string
                    child 3, model: string
                    child 4, role: string
                    child 5, stop_details: null
                    child 6, stop_reason: string
                    child 7, stop_sequence: null
                    child 8, type: string
                    child 9, usage: struct<cache_creation: struct<ephemeral_1h_input_tokens: int64, ephemeral_5m_input_tokens: int64>, c (... 232 chars omitted)
                        child 0, cache_creation: struct<ephemeral_1h_input_tokens: int64, ephemeral_5m_input_tokens: int64>
                            child 0, ephemeral_1h_input_tokens: int64
                            child 1, ephemeral_5m_input_tokens: int64
                        child 1, cache_creation_input_tokens: int64
                        child 2, cache_read_input_tokens: int64
                        child 3, inference_geo: string
                        child 4, input_tokens: int64
                        child 5, output_tokens: int64
                        child 6, output_tokens_details: struct<thinking_tokens: int64>
                            child 0, thinking_tokens: int64
                        child 7, server_tool_use: null
                        child 8, service_tier: string
                child 1, type: string
              cankar: string
              plain: string
              title: string
              url: string
              out_tokens: int64
              model: string
              passage_id: string
              in_tokens: int64
              to
              {'passage_id': Value('string'), 'url': Value('string'), 'title': Value('string'), 'cankar': Value('string'), 'plain': Value('string'), 'model': Value('string'), 'in_tokens': Value('int64'), 'out_tokens': Value('int64')}
              because column names don't match
              
              The above exception was the direct cause of the following exception:
              
              Traceback (most recent call last):
                File "/src/services/worker/src/worker/job_runners/config/parquet_and_info.py", line 1369, in compute_config_parquet_and_info_response
                  parquet_operations, partial, estimated_dataset_info = stream_convert_to_parquet(
                                                                        ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~^
                      builder, max_dataset_size_bytes=max_dataset_size_bytes
                      ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
                  )
                  ^
                File "/src/services/worker/src/worker/job_runners/config/parquet_and_info.py", line 948, in stream_convert_to_parquet
                  builder._prepare_split(split_generator=splits_generators[split], file_format="parquet")
                  ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
                File "/usr/local/lib/python3.14/site-packages/datasets/builder.py", line 1683, in _prepare_split
                  for job_id, done, content in self._prepare_split_single(
                                               ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~^
                      gen_kwargs=gen_kwargs, job_id=job_id, **_prepare_split_args
                      ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
                  ):
                  ^
                File "/usr/local/lib/python3.14/site-packages/datasets/builder.py", line 1869, in _prepare_split_single
                  raise DatasetGenerationError("An error occurred while generating the dataset") from e
              datasets.exceptions.DatasetGenerationError: An error occurred while generating the dataset

Need help to make the dataset viewer work? Make sure to review how to configure the dataset viewer, and open a discussion for direct support.

passage_id string	url string	title string	cankar string	plain string	model string	in_tokens int64	out_tokens int64
004565c9c3722bc7	https://sl.wikisource.org/wiki/Milan_in_Milena	Milan in Milena	„Prav je govorila teta Fani!“ je rekla nezavedno; in prav tako nezavedno je stopila k ogledalu, da bi ubogljivo pogledala, kako malo se ji podá „ta komedija“. Videla je ozek, bel, od notranjega plamena razpaljen obraz, velike, sijajne oči, ustnice debele, trudne, kakor nasičene od poljubov; in zraven je videla gladko, ...	»Prav je govorila teta Fani!« je rekla nezavedno; in prav tako nezavedno je stopila k ogledalu, da bi vendarle videla, kako malo ji ta »komedija« pristaja. Videla je ozek, bled obraz, razgret od notranjega ognja, velike, sijoče oči, polne, utrujene ustnice, kot bi bile nasičene od poljubov; poleg tega je videla gladko,...	claude-sonnet-5	766	318
002e597b3b086eb6	https://sl.wikisource.org/wiki/V_samoti	V samoti	Kakor berač, s plahimi, neodločnimi koraki, je stopil v vežo in je odprl duri. Za mizo je stala debela ženska in je umivala kozarce. Izba je bila toplo zakurjena in prijetna gorkota je spreletela popotnika po životu, prevzela ga je tako močno, da se mu je zameglilo pred očmi.	Kakor berač je z boječimi, negotovimi koraki stopil v vežo in odprl vrata. Za mizo je stala debela ženska in umivala kozarce. Izba je bila topla in prijetna gorkota je spreletela popotnika po telesu, prevzela ga je tako močno, da se mu je zamglilo pred očmi.	claude-sonnet-5	604	119
00503688034a76e0	https://sl.wikisource.org/wiki/Novela_doktorja_Grudna	Novela doktorja Grudna	Stal sem na pragu in sem si zavihal ovratnik, ker mi je bilo hladno; tudi v glavi mi je šumelo. Drevje je bilo rosno, zaspano so se pomikali sivi oblaki na zahodno stran; popili so bili zarjo in le časih je kanila izza njih žareča kaplja ter ugasnila v vlažnem vzduhu. Na pesku pred vrtom je zahreščal pesek pod kolesi, ...	Stal sem na pragu in si zavihal ovratnik, ker mi je bilo hladno; tudi v glavi mi je šumelo. Drevje je bilo rosno, sivi oblaki so se počasi pomikali proti zahodu; vpili so vase zarjo in le vsake toliko je izza njih padla žareča kaplja ter ugasnila v vlažnem zraku. Na pesku pred vrtom je zaškripalo pod kolesi, nekdo je z...	claude-sonnet-5	659	181
001ea19297c30fa0	https://sl.wikisource.org/wiki/Marjaš	Marjaš	„Čemu sem šel!“ Kakor sem rekel, tako bi bil storil — tam bi jo držal z obema rokama in bi zadremal ... Ne z besedo, z ljubečo mislijo bi prigovarjal duši, ki je bolna od hrepenenja. Kdo ji bo odgovoril, kadar vzklikne v svoji bolesti?“	"Zakaj sem sploh šel? Kakor sem rekel, tako bi bilo prav — ostal bi ob njej, jo držal z obema rokama in zaspal ... Ne z besedami, ampak z ljubečo mislijo bi tolažil dušo, ki trpi od hrepenenja. Kdo ji bo odgovoril, ko bo zaklicala v svoji bolečini?"	claude-sonnet-5	607	140
00209f12835f2d74	https://sl.wikisource.org/wiki/Na_klancu	Na klancu	Francka se je spoteknila ob velik kamen, kmalu bi bila padla in postala je ter se oddehnila. Mislila je že, da ji uide voz izpred oči, po klancu, po dolini, za hrib, in strah ji je bil stisnil srce. Ruta se ji je bila nagnila za vrat, v lica ji je bilo vroče in pod pazduho je čutila mokroto.	Francka se je spotaknila ob velik kamen, skoraj bi bila padla, zato je obstala in se oddahnila. Že je mislila, da ji bo voz izginil izpred oči, po klancu, po dolini, za hrib, in strah ji je stisnil srce. Ruta ji je zdrsnila za vrat, lica so ji bila vroča in pod pazduho je čutila mokroto.	claude-sonnet-5	616	140
003a386afc1f0121	https://sl.wikisource.org/wiki/Troje_povesti	Troje povesti	„Ne!“ je odgovoril Hrvat. „Danes je — ne vem, ali je tretji, ali že četrti dan. Tam med razbojniki sem le gostač, zato ker se boje“ mojih kovaških pesti. Ampak žganje mi ne tekne, nikoli mi ni, zdaj pa še celo ne!“	"Ne!" je odgovoril Hrvat. "Danes je - ne vem, ali je tretji ali že četrti dan. Med razbojniki sem samo gost, ker se bojijo mojih kovaških pesti. Ampak žganje mi ne diši, nikoli mi ni, zdaj pa še toliko manj!"	claude-sonnet-5	597	115
003edbd408b4838f	https://sl.wikisource.org/wiki/Troje_povesti	Troje povesti	Tako so blodile njegove bolne misli vse križem in niso vedele kam, tudi noge se niso zmenile, kod da hodijo in kam drži cesta. Kakor v omotici se je opotekal iz ulice v ulico. Kadar so noge odpovedale, je počival kjer je bilo, ali v samotni veži, ali na kupu kamenja, ali kar na ulici, dokler ga niso pregnali. Spotoma, ...	Njegove bolne misli so tako blodile vsevprek in niso vedele kam, tudi noge se niso zmenile, kod hodijo in kam pelje cesta. Kot v omotici je opotekal iz ulice v ulico. Ko so noge odpovedale, je počival, kjer je bilo mogoče, v samotni veži, na kupu kamenja ali kar na ulici, dokler ga niso pregnali. Med potjo, že proti ve...	claude-sonnet-5	777	354
000cf1f5f6c132d0	https://sl.wikisource.org/wiki/Novela_doktorja_Grudna	Novela doktorja Grudna	Živela sva dolga tri leta lepo in prijetno, imel sem jo rad in ona me je ljubila, kakor pač ljubi ženska, ki je doživela veliko neprijaznega. To se pravi, da se me je bila oklenila z vso silo in da mi je dala toliko ljubezni, kakor je nisem našel nikjer in kakor je niti zahteval nisem. Po pravici povem, da mi je bilo p...	Tri leta sva živela lepo in prijetno, imel sem jo rad in ona je ljubila mene, kot pač ljubi ženska, ki je v življenju doživela veliko neprijetnega. To pomeni, da se me je oklenila z vso močjo in da mi je dala toliko ljubezni, kot je nisem našel nikjer drugje in kot je niti nisem pričakoval. Po resnici povem, da mi je b...	claude-sonnet-5	771	322
00340e5e27ff1c58	https://sl.wikisource.org/wiki/Novo_življenje_(Ivan_Cankar)	Novo življenje (Ivan Cankar)	— „Bo nama Bog že tudi zvezd dodelil!“ — „Lune ne maram ... kakor da bi motila noč; z zvezdami pa mora biti vse zasuto, tako da kapljejo na zemljo ... zvezde molče!“ — In komaj si tako izpregovorila, so se vžigale zvezde druga za drugo in kmalu je bilo nebo tako posuto z njimi, da so kapale na zemljo, na voz, na naju, ...	— „Bog nama bo že dodelil tudi zvezde!“ — „Lune nimam rada ... zdi se mi, kot da bi motila noč; zvezd pa mora biti na nebu polno, tako da kar padajo na zemljo ... zvezde so tihe!“ — In komaj je to izgovorila, so se ena za drugo prižgale zvezde in kmalu je bilo nebo tako posejano z njimi, da so padale na zemljo, na voz,...	claude-sonnet-5	805	326
003acd9bc321a422	https://sl.wikisource.org/wiki/Za_križem	Za križem	„Ne, Damjan! Kar si zdaj govoril, misli, da nisi govoril! Tudi on, siromak, je rekel: kjerkoli, in je vzel ... Ne takih besed, Damjan, strah me je! ... Glej, sam si razsodil: midva nisva kriva, midva nisva grešila ... O Damjan, naj bo najin delež samo trpljenje, ni treba še krivde in greha!“	„Ne, Damjan! Kar si zdaj povedal, pozabi, kot da nisi rekel! Tudi on, ubogi, je rekel: kjerkoli, in je vzel ... Ne govori takih besed, Damjan, strah me je! ... Poglej, sam si presodil: midva nisva kriva, midva nisva grešila ... O Damjan, naj bo najin delež samo trpljenje, ni treba, da se nama pridruži še krivda in greh...	claude-sonnet-5	626	166
002d56c86a558a59	https://sl.wikisource.org/wiki/Podobe_iz_sanj	Podobe iz sanj	Stotnik je šel mimo drugega in se ni ozrl nanj; stopil je do tretjega in si ga je ogledal natanko. Ta je bil pač vesel, zgovoren in glasen mladič, slovit pevec in ljubljenec deklet. Imel je zdrav, okrogel obraz, ob drobnih ušesih se je vilo par svetlopšeničnih kodrov, sinje oči so naglas prepevale, temno rdeče ustnice ...	Stotnik je šel mimo drugega in se ni ozrl nanj; stopil je do tretjega in si ga je natančno ogledal. Ta je bil vesel, zgovoren in glasen mladenič, znan pevec in ljubljenec deklet. Imel je zdrav, okrogel obraz, ob drobnih ušesih so se mu vili svetlopšenični kodri, modre oči so kar žarele, temno rdeče ustnice pa so se pri...	claude-sonnet-5	656	167
0028d6b92b58649a	https://sl.wikisource.org/wiki/Smrt_in_pogreb_Jakoba_Nesreče	Smrt in pogreb Jakoba Nesreče	Ob procesiji, na obeh straneh, namesto pogrebcev s prižganimi svečami, so se podili bosi paglavci. Namesto molitve duhovnikove je spremljal Jakoba prešeren smeh.	Ob procesiji, na obeh straneh, so namesto pogrebcev s prižganimi svečami tekali bosi otroci. Namesto duhovnikove molitve je Jakoba spremljal glasen smeh.	claude-sonnet-5	556	77
000f4270db394d7b	https://sl.wikisource.org/wiki/Novela_doktorja_Grudna	Novela doktorja Grudna	Vstal sem; truden sem bil in žalosten. Mirno so gorele bele zvezde, v platani je pošumevalo ... To je poslednji večer, poln nemira in bolesti; — o, da bi bilo jutro, da bi se vzdramile oči, pogledale v sonce! Že se mi zdi, da slišim tvoje trudno, naporno dihanje, o domovina! ...	Vstal sem; bil sem utrujen in žalosten. Mirno so gorele bele zvezde, v platani je šumelo ... To je zadnji večer, poln nemira in bolečine; — o, da bi bilo že jutro, da bi se zbudile oči in pogledale v sonce! Že se mi zdi, da slišim tvoje utrujeno, težko dihanje, o domovina ...	claude-sonnet-5	614	138
001cecc401a9eb05	https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodbe_iz_doline_šentflorjanske	Zgodbe iz doline šentflorjanske	In zaradi take udanosti je bilo njegovo srce najprej potolaženo. Z mirnotožnim, rosnim očesom se je oziral po dolini ob polnočni uri in že se je smehljal, napol očitovaje, napol ljubeznipolno; kakor se mati smehlja otroku. Jasno so gorele zvezde nad dolino šentflorjansko, mežikale so in so se ji smejale ... speči dolin...	Zaradi take vdanosti se je njegovo srce najprej pomirilo. Z mirnim, žalostnim, vlažnim pogledom je gledal po dolini ob polnoči in se je že smehljal, napol očitajoče, napol ljubeče - kot se mati smehlja otroku. Jasno so gorele zvezde nad dolino Šentflorjansko, migljale so in se ji smejale ... speči dolini, lepemu, preše...	claude-sonnet-5	666	188
005ce83e5995c301	https://sl.wikisource.org/wiki/Krpanova_kobila	Krpanova kobila	Ah, da bi bila vsaj kulturna laž! Ampak tukaj ni kulturne laži, temveč je laž o kulturi in še satirik ne ve, kaj bi s to lažjo! Kultura je mati tisočerih laži in satirik, ki jih sovraži, jih je vesel, kakor je kladvo veselo nakla. Kjer pa ni matere, tam ni hčeri; nekdo se je zlagal, da imamo kulturo, in zdaj se vleče t...	Ah, ko bi šlo vsaj za kulturno laž! Toda tu ne gre za kulturno laž, temveč za laž o kulturi, in satirik sploh ne ve, kaj naj s to lažjo počne! Kultura je mati tisočerih laži, in satirik, ki jih sovraži, se jih veseli, tako kot se kladivo veseli, ko naklada. Kjer pa ni matere, ni ne hčere; nekdo je nekoč zalagal, da ima...	claude-sonnet-5	834	422
0004ac6bf2eb4081	https://sl.wikisource.org/wiki/Podobe_iz_sanj	Podobe iz sanj	Peter Klepec je bil bajtarjev sin; dali so ga že zgodaj bogatemu gospodarju za pastirja; zjutraj je gnal govedo na pašo, zvečer s paše; tako je živel v miru z Bogom in z ljudmi, dokler niso tovariši pastirji spoznali, da je slabič. Imel je namreč Peter tenke kosti, droben život in belo kožo; nekoč so se mu usule po lic...	Peter Klepec je bil sin bajtarja; že zgodaj so ga dali bogatemu gospodarju za pastirja; zjutraj je gnal živino na pašo, zvečer z nje; tako je živel v miru z Bogom in z ljudmi, dokler niso drugi pastirji ugotovili, da je slabič. Peter je namreč imel tanke kosti, droben stas in belo kožo; nekoč so mu po licih stekle solz...	claude-sonnet-5	820	364
0026693aeda4b103	https://sl.wikisource.org/wiki/Novo_življenje_(Ivan_Cankar)	Novo življenje (Ivan Cankar)	„Prezgodaj je še ... in prepozno že tudi!“ se mu je nasmehnila kakor otroku. „Ampak če pojdeš, pridi pred polnočjo. Strah me je, glej, kakor me ni bilo Še nikoli: hudih sanj se bojim. Snoči, opolnoči, se mi je zaželelo, da bi me pogladil po čelu in da bi ti poljubila roko. Tako se je zgodilo zadnjikrat pred tremi leti ...	"Še prezgodaj je ... pa tudi že prepozno!" se mu je nasmehnila kakor otroku. "Ampak če greš, pridi pred polnočjo. Strah me je, veš, kakor me še ni bilo nikoli: bojim se hudih sanj. Sinoči, opolnoči, sem si zaželela, da bi me pogladil po čelu in da bi ti poljubila roko. Tako se je zgodilo zadnjič pred tremi leti ... še ...	claude-sonnet-5	690	206
005731875eb61af5	https://sl.wikisource.org/wiki/Knjiga_za_lahkomiselne_ljudi	Knjiga za lahkomiselne ljudi	Kosirnika je bilo sram, da se je zaljubil. Res je ljubezen nekaj čisto naravnega, lepega, zdravega in tako dalje toda človeku, ki se ukvarja s filozofijo in zgodovino (Kosirnik se je ukvarjal s filozofijo in zgodovino), je ljubezen hram lahkomiselnosti in nedostojnosti; čuti se v njem osamljenega in izgubljenega, kakor...	Kosirnik se je sramoval, da se je zaljubil. Res je ljubezen nekaj popolnoma naravnega, lepega, zdravega in tako naprej, toda za človeka, ki se ukvarja s filozofijo in zgodovino (Kosirnik se je ukvarjal s filozofijo in zgodovino), je ljubezen nekakšen prostor lahkomiselnosti in nedostojnosti; v njej se počuti osamljeneg...	claude-sonnet-5	677	208
00148fdcffdcb3df	https://sl.wikisource.org/wiki/Smrt_in_pogreb_Jakoba_Nesreče	Smrt in pogreb Jakoba Nesreče	»Kamor pojdem, pojdeš ti z mano, težka veriga na obeh mojih nogah. V vseh mojih mislih boš ti, kakor noč boš nad njimi. V ječo bom zaklenjena in ti boš moj stražnik in mi nikoli ne boš odprl duri!«	»Kamor bom šla, boš šel tudi ti z mano, kot težka veriga na obeh mojih nogah. V vseh mojih mislih boš ti, kot noč boš nad njimi. Zaklenjena bom v ječi, in ti boš moj stražar, ki mi nikoli ne bo odprl vrat!«	claude-sonnet-5	584	115
00b7738078aff665	https://sl.wikisource.org/wiki/Na_klancu	Na klancu	Misli, prej vroče in razbegane, so legle utrujene. „Kako daleč je še?“ je mislila, izpregovorila je besede naglas in jih je ponavljala z neokretnim jezikom ... Tam je že klanec, tam na levi je hiša, je topla izba ... Potrkala je na okno, oprla se je ob zid in je potrkala še enkrat, da je okno zažvenketalo. Kolena so se...	Misli, prej vroče in razbegane, so se umirile, utrujene. "Kako daleč je še?" je mislila, besede je izgovorila naglas in jih je ponavljala z otrplim jezikom. Tam je že klanec, tam na levi je hiša, tam je topla soba. Potrkala je na okno, se je oprla ob zid in potrkala še enkrat, da je okno zažvenketalo. Kolena so se ji t...	claude-sonnet-5	650	176
00cd4105c100db2c	https://sl.wikisource.org/wiki/Dve_družini	Dve družini	»Nisem mislil, gospa Vejanova, res nisem mislil, da zante tako izvrstno gospodariti... Drmaška niti celo leto ni bila tukaj, — pa kakšna izguba! Ali pa oni Mikež, ki je pred njo imel prodajalno, — pomislite samo, gospa Vejanova, — sedemsto forintov še nekaj kračarjev čez, ne vem, ali jih je bilo pet in šestdeset ali še...	»Nisem mislil, gospa Vejanova, res nisem mislil, da znate tako izvrstno gospodariti ... Drmaška sploh ni bila tukaj celo leto, pa kakšna izguba! Ali pa tisti Mikež, ki je pred njo imel trgovino — pomislite samo, gospa Vejanova — sedemsto forintov, pa še nekaj krajcarjev zraven, ne vem, ali jih je bilo pet in šestdeset ...	claude-sonnet-5	737	267
00e8a4eacd0858ad	https://sl.wikisource.org/wiki/Dve_družini	Dve družini	»Čakajte, pa zapišem tja v knjigo, da ne pozabite: šeststo in dva in sedemdeset!... Zagotavljam Vas, da je to prav malo, posebno v Vaših razmerah.«	»Čakajte, da zapišem v knjigo, da ne pozabite: šeststo dvainsedemdeset!... Zagotavljam vam, da je to zelo malo, še posebej glede na vaše razmere.«	claude-sonnet-5	556	77
00e0349b11f49f9d	https://sl.wikisource.org/wiki/Mimo_življenja	Mimo življenja	O, da bi človek iztrgal iz srca to ponižnost, pa če bi šlo zraven pol omahljivega, strahopetnega srca! O, da bi imel vsaj ponos berača, in še tega ni! — Neki človek je hvalil oni dan naše umetnike na očitnem kraju, v bedasto navdušenem feljtonu; pa je prišel v kavarno in je zabavljal in če bi stala Jakopičeva skica pol...	O, da bi človek iztrgal iz srca to ponižnost, pa čeprav bi šlo zraven pol omahljivega, strahopetnega srca! O, da bi imel vsaj ponos berača, pa še tega nima! Neki človek je oni dan javno hvalil naše umetnike, v neumno navdušenem članku, potem pa je prišel v kavarno in začel zabavljati — če bi Jakopičeva skica stala pold...	claude-sonnet-5	742	268
00d8e28595360951	https://sl.wikisource.org/wiki/Milan_in_Milena	Milan in Milena	Milan je gledal nehanje svojih tovarišev od daleč, kakor skozi motno steklo. Zdelo se mu je zelo otročje ter odraslega in izkušenega človeka nevredno. Če bi mu kdo bil rekel, da je sam otrok, bi se ozrl nanj s sočutnim posmeškom. Zakaj uverjen je bil, da je vse že daleč za njim, nekjé globoko spodaj, vse, kar more člov...	Milan je gledal na početje svojih tovarišev od daleč, kot skozi motno steklo. Zdelo se mu je zelo otročje in nevredno odraslega, izkušenega človeka. Če bi mu kdo rekel, da je sam še otrok, bi ga pogledal s sočutnim nasmehom. Bil je namreč prepričan, da je vse to že daleč za njim, nekje globoko spodaj - vse, kar lahko č...	claude-sonnet-5	804	318
007fafc202865ee3	https://sl.wikisource.org/wiki/Troje_povesti	Troje povesti	„Bog in ti in jaz, trije vemo, da te imam od srca rad! Če bi te rad ne imel, bi se zdajle smejal in bi zavriskal, kakor vriskajo tam doli! — Mimo sva šla, sama si videla, tam svatujejo.“	"Bog in ti in jaz, trije vemo, da te imam iz srca rad! Če te ne bi imel rad, bi se zdaj smejal in bi vriskal, kot vriskajo tam spodaj! — Mimo sva šla, sama si videla, tam imajo svatbo."	claude-sonnet-5	575	101
005f185cbbc40f08	https://sl.wikisource.org/wiki/Polikarp	Polikarp	»O, gospod župnik, o, kako ste ljubeznivi! Le obdržite ime! Vam ga izročam, hranite ga in ga čuvajte! ... Kaj pravite? Lepa krpa — poda se, takole na hrbtu prilepljena!«	»O, gospod župnik, kako ste prijazni! Kar obdržite ime! Vam ga izročam, hranite ga in ga varujte! ... Kaj pravite? Lepa krpa — prav se poda, takole prilepljena na hrbtu!«	claude-sonnet-5	571	91
00f41a9088e2a161	https://sl.wikisource.org/wiki/V_mesečini	V mesečini	„Ne, mlinarica, čakati ni mogoče; tako veliko je moje koprnenje! Uzpijva to vino, pa na pot! — Resnično, srce moje, zelo sem hrepenel po tebi! In kako natanko sem vedel, da pojdeš z mano, če ti porečem! Kaj pa tebi ta lepa dolina šentflorjanska? Tvoja rdeča lica, tvoje vesele oči, tvoje srce, ki je polno ljubezni — kaj...	„Ne, mlinarica, čakati ni mogoče; tako veliko je moje hrepenenje! Spijva to vino, pa na pot! — Res, srce moje, zelo sem hrepenel po tebi! In kako natanko sem vedel, da boš šla z mano, če ti rečem! Kaj pa tebi ta lepa dolina šentflorjanska? Tvoja rdeča lica, tvoje vesele oči, tvoje srce, polno ljubezni — kaj naj počneš ...	claude-sonnet-5	671	188
00e77603180c97ed	https://sl.wikisource.org/wiki/Vinjete	Vinjete	Zdelo se ji je, da ni srečala nikogar. Bela cesta in poslopja, in temne postave, ki so hitele mimo nje, vse se je spajalo v sivo, prašno meglo; pred njenimi očmí je plaval polprozoren pajčolan ...	Zdelo se ji je, da ni srečala nikogar. Bela cesta in stavbe ter temne postave, ki so hitele mimo nje, so se zlivale v sivo, prašno meglo; pred njenimi očmi je lebdel polprozoren pajčolan.	claude-sonnet-5	574	96
00a0ab37a0448218	https://sl.wikisource.org/wiki/Troje_povesti	Troje povesti	Ko se je poslovila na pragu in je stopila na cesto, so ji bile noge težke, kakor da je romala že dolge ure. Cula v roki ni bila velika, ali vlekla jo je k tlom, kakor da je bilo kamenje v nji.	Ko se je poslovila na pragu in je stopila na cesto, so ji bile noge težke, kot da je hodila že dolge ure. Culica v roki ni bila velika, vendar jo je vlekla k tlom, kot da je bilo v njej kamenje.	claude-sonnet-5	568	92
00b589d724ad8fce	https://sl.wikisource.org/wiki/Sosed_Luka	Sosed Luka	„Zlodej je slab izgovor, Luka!“ je izpregovoril krčmar. „Vsi hudodelci in razbojniki bi se lahko izgovarjali: Zlodej me je zapeljal, zlodej mi je vdahnil misel, pa sem storil. Ampak zaradi zlodej a ne uideš kazni!“	"Hudič je slab izgovor, Luka!" je rekel krčmar. "Vsi hudodelci in razbojniki bi se lahko izgovarjali: hudič me je zapeljal, hudič mi je dal to misel, pa sem to storil. Ampak zaradi hudiča ne uideš kazni!"	claude-sonnet-5	597	111
0093142ead8cf509	https://sl.wikisource.org/wiki/Jedna_sama_noč	Jedna sama noč	Nisem si mogel predstavljati, kakšno bi bilo potem življenje, kakor bi si ga ne bil mogel predstavljati brez solnca ali brez vode. Kako bi se pogledali, kadar bi prišli od pogreba in bi ostali sami v tej široki, nizki sobi… S silo sem se otresal teh mislij, ki so me vzburjale in mi napravljale nepotrebno grozo.	Nisem si mogel predstavljati, kakšno bi bilo potem življenje, tako kot si ne bi mogel predstavljati življenja brez sonca ali brez vode. Kako bi se gledali, ko bi prišli s pogreba in bi ostali sami v tej široki, nizki sobi… S silo sem se otresal teh misli, ki so me vznemirjale in mi povzročale nepotreben strah.	claude-sonnet-5	625	145
00d7c1d52b445c59	https://sl.wikisource.org/wiki/Jesenske_noči	Jesenske noči	Zdaj moram reči, da se oblačim jako elegantno. Moje kravate ... nekaj posebnega je s temi kravatami. Naj si jih zaveže kdo drugi kakorkoli, zmerom bo ostalo nekaj filistrskega na njih. Jaz napravim pentljo čisto primerno, povsem dostojno, toda v eni sami gubi, v eni sami črti dam fino, rahlo, komaj opazno nekoliko dušk...	Zdaj moram reči, da se oblačim zelo elegantno. Moje kravate ... nekaj posebnega je s temi kravatami. Naj jih zaveže kdo drugi kakorkoli, vedno bo na njih ostalo nekaj mestnega, povprečnega. Jaz naredim vozel čisto primerno, povsem spodobno, toda v eni sami gubi, v eni sami črti dam fino, rahlo, komaj opazno nekoliko du...	claude-sonnet-5	697	222
005e150c1696df0b	https://sl.wikisource.org/wiki/Za_križem	Za križem	„Nič nisem znorel!“ je odgovarjal Jan mirno. „Pusti me, František, da grem! Če nečeš, da grem nocoj, pojdem jutri takoj, ko odideš na delo ... Ne sili me; nisi moj oče, tudi ne moj jerob!“	"Nisem nič znorel!" je Jan mirno odgovoril. "Pusti me, František, da grem! Če ne hočeš, da grem nocoj, grem jutri takoj, ko odideš na delo ... Ne sili me; nisi moj oče, tudi nisi moj varuh!"	claude-sonnet-5	581	104
00aac0ddd6d0d363	https://sl.wikisource.org/wiki/Sošolci_(Ivan_Cankar)	Sošolci (Ivan Cankar)	Mlinar je bil najboljši učenec našega razreda; priden, nadarjen, tih. Učitelji so ga ljubili, tudi sošolci smo ga imeli radi; jaz sem mu zavidal, ker je bil boljši risar od mene. Po maturi je šel na Dunaj, pa se je vrnil čez tri dni; iz tako čudnega vzroka, da smo se smejali in nismo mogli verjeti ... tudi ne vem, kako...	Mlinar je bil najboljši učenec v našem razredu: priden, nadarjen, tih. Učitelji so ga imeli radi, tudi mi sošolci smo ga imeli radi; jaz sem mu zavidal, ker je bolje risal kot jaz. Po maturi je odšel na Dunaj, a se je vrnil že po treh dneh - iz tako čudnega razloga, da smo se smejali in mu nismo mogli verjeti ... niti ...	claude-sonnet-5	782	300
00e5b85cbdf70cd4	https://sl.wikisource.org/wiki/Križ_na_gori	Križ na gori	"Prezgodaj ste prišli, nisem se še poslovil!" jo je pozdravil učitelj; stal je sredi izbe s klobukom v roki. Oče je bil povečerjal in je sedel za mizo; ozrl se je nanjo z mrkim pogledom.	"Prezgodaj sta prišli, nisem se še poslovil!" jo je pozdravil učitelj; stal je sredi sobe s klobukom v roki. Oče je bil pojedel večerjo in je sedel za mizo; pogledal jo je mrko.	claude-sonnet-5	575	93
0072ba760e05f313	https://sl.wikisource.org/wiki/V_temi	V temi	Kaj bi ne bil greh, da bi bilo zastonj vse to upanje? Kaj bi ne bila pregrešna misel, da Bog ne sliši tega upanja?... V svetlobo, v deveto deželo so se izgubile misli... Zapihal je veter in kakor da bi stresel in udaril z močno roko, se je odprlo okno na stežaj. Duri so se stresle v tečajih. Ana je šla zapirat okno.	Ali ne bi bil greh, da bi bilo vse to upanje zastonj? Ali ne bi bila pregrešna misel, da Bog tega upanja ne sliši?... Misli so se izgubile v svetlobo, v daljno deželo... Zapihal je veter in kot bi ga sunila močna roka, se je okno na stežaj odprlo. Vrata so se zamajala v tečajih. Ana je šla zapreti okno.	claude-sonnet-5	634	154
00aa6f1377ade148	https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodbe_iz_doline_šentflorjanske	Zgodbe iz doline šentflorjanske	Klada! Bos je in raztrgan, pa se napije po nečloveško!“ Debela starka je bila; šla je dalje, v naročju pa je imela otroka, novokrščenega, z belim prtom pogrnjenega ... Komaj pol ure je bilo morda do vasi, jaz pa sem romal dolge ure, do svete polnoči.	Klada! Bos je in raztrgan, pa se napije po nečloveško!" Bila je debela starka; šla je naprej, v naročju pa je imela otroka, novokrščenega, pogrnjenega z belim prtom ... Do vasi je bilo morda komaj pol ure, jaz pa sem hodil dolge ure, do polnoči.	claude-sonnet-5	600	122
002f152cf860d1c8	https://sl.wikisource.org/wiki/V_salonu_gospe_Tratnikove	V salonu gospe Tratnikove	Kaka zvijača! Tam, kjer je gnezdo največjih razbojnikov, tam, kjer se rode in kjer vzgajajo morilce nedolžnih žen, tam hočejo svetiti vsemu svetu se svojo civilizacijo, tam hočejo, naj svet obsodi izgrednike, ki so na najostudnejši način izzivam dali odduška svoji žalosti, svoji jezi s tem, da niso hoteli dopustiti, da...	Kakšna zvijača! Tam, kjer je gnezdo največjih razbojnikov, kjer se rojevajo in vzgajajo morilci nedolžnih žensk, tam hočejo svetiti vsemu svetu s svojo civilizacijo, tam hočejo, naj svet obsodi izgrednike, ki so na najbolj gnusen način dali odduška svoji žalosti in jezi s tem, da niso hoteli dopustiti, da bi se na naši...	claude-sonnet-5	716	235
00ce651ca6db4a59	https://sl.wikisource.org/wiki/Predavanja_in_članki	Predavanja in članki	Časih je to težavno, ampak toliko težavno vendarle ne kakor obrniti ogledalo narobe, da bi človek sam svojega obraza več ne videl. — Kranjski svobodomisleci in kranjski katoličani pa so bili ob Aškerčevi smrti vse drugačnega mnenja.	Včasih je to težavno, vendar ne tako težavno, kot obrniti ogledalo narobe, da človek svojega obraza ne bi več videl. — Kranjski svobodomisleci in kranjski katoličani pa so bili ob Aškerčevi smrti povsem drugačnega mnenja.	claude-sonnet-5	588	107
008222a3e0c7656f	https://sl.wikisource.org/wiki/Za_križem	Za križem	„Ne torej v krčmo?“ je vprašal napol s smehom in se je ozrl name s čudnim, skoro hudobnim pogledom. Molče sem šel dalje, on pa je šel za mano.	»Torej ne v gostilno?« je vprašal napol v smehu in se ozrl name s čudnim, skoraj hudobnim pogledom. Molče sem šel naprej, on pa je šel za mano.	claude-sonnet-5	551	74
006aa128ad2710c6	https://sl.wikisource.org/wiki/Sošolci_(Ivan_Cankar)	Sošolci (Ivan Cankar)	Že med pogovorom sem bil opazil, da mu visi levica kakor mrtva ob strani. Videl je moj pogled, nasmehnil se je ter vzdignil z desnico prazni levi rokav.	Že med pogovorom sem opazil, da mu levica visi ob strani kot mrtva. Opazil je moj pogled, se je nasmehnil in z desnico dvignil prazni levi rokav.	claude-sonnet-5	551	71
0066bc2369c14583	https://sl.wikisource.org/wiki/Polikarp	Polikarp	Župnik je stopal v mrtvašnico. Sveče so gorele, okoli nizkega odra so stali pogrebci. Neznanec je ležal v rakvi, že je udarilo kladivo prvikrat po pokrovu in zamolkel zvok se je razlegel daleč preko pokopališča. Župnik je iztegnil roko.	Župnik je stopil v mrtvašnico. Sveče so gorele, okoli nizkega odra so stali pogrebci. Neznanec je ležal v krsti, kladivo je že prvič udarilo po pokrovu in zamolkli zvok se je razlegel daleč čez pokopališče. Župnik je iztegnil roko.	claude-sonnet-5	597	118
00b2aac3ca2e8324	https://sl.wikisource.org/wiki/Cesta	Cesta	»Toliko jih gre, ki nimajo drugega v culi nego kos kruha in čevlje za zimo, pa smo rekli: zakaj bi še naš ne šel, ... Leto dni je bil tam ... zdaj je samo še sedem let, samo še sedem let skrbi ... minila bodo!«	»Toliko jih gre, ki nimajo v culi nič drugega kot kos kruha in čevlje za zimo, zato smo rekli: zakaj ne bi šel še naš ... Leto dni je bil tam ... zdaj je samo še sedem let, samo še sedem let skrbi ... minila bodo!«	claude-sonnet-5	586	111
00cb670316ecc9ef	https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodbe_iz_doline_šentflorjanske	Zgodbe iz doline šentflorjanske	Sedli so za pogrnjeno mizo, tako plahi in tihi kakor otroci ob prvem svetem obhajilu. Učitelj Šviligoj je sklenil roke, kakor v pobožno molitev, in je strmel proti stropu, ker si ni upal gledati drugam.	Sedli so za pogrnjeno mizo, tako plašni in tihi kot otroci ob prvem svetem obhajilu. Učitelj Šviligoj je sklenil roke, kot bi molil, in je strmel v strop, ker si ni upal pogledati kam drugam.	claude-sonnet-5	580	99
00b00ceccf9f5f79	https://sl.wikisource.org/wiki/Polikarp	Polikarp	Čudovito nežni so bili moji čuti in iz te nežnosti se je porodila bojazen. Bal se nisem samo ljudi; sram me je bilo celo in strah, če sem šel mimo živega polja, preko vriskajočega travnika; in klonil sem glavo ter se nisem upal ozreti, kadar me je vodila pot skozi gozd. Tako so pač hodili izobčenci, prodani narodu v za...	Zelo občutljiv sem bil in iz te občutljivosti se je porodil strah. Nisem se bal samo ljudi; sram me je bilo, in strah, kadar sem šel mimo polja z rastočim žitom ali čez travnik. Klonil sem glavo in si nisem upal ozreti, kadar je pot vodila skozi gozd. Tako so hodili izobčenci, ki jih je narod obsodil na zasmeh in zanič...	claude-sonnet-5	678	200
00f250a2526e7dda	https://sl.wikisource.org/wiki/Martin_Kačur	Martin Kačur	Na vozu je sedela Kačurjeva družina med mnogoštevilnimi zavoji in škatlami. Ob očetu sta slonela Tone in Francka, on desetleten, ona sedemletna; obadva sta spala. V materinem naročju je ležal trileten otrok in se je oklepal v spanju z obema tankima rokama; slaboten je bil kakor dojenec; njegov drobni obraz je bil sivka...	Na vozu je sedela Kačurjeva družina med mnogimi zavoji in škatlami. Ob očetu sta slonela Tone in Francka, on star deset let, ona sedem; oba sta spala. V materinem naročju je ležal triletni otrok in se je v spanju oklepal z obema tankima rokama; bil je slaboten kakor dojenček; njegov drobni obraz je imel sivkasto, nezdr...	claude-sonnet-5	637	154
00bab84fa23c6afe	https://sl.wikisource.org/wiki/Črtice_(Ivan_Cankar)	Črtice (Ivan Cankar)	Nič več ni mislil, kam in čemu; pot je bila pred njim in pot je bila ukaz. Čudil se je samo, da je ugledal časih sredi deževne samote, ob grapavem klancu, za nasutim kamenjem, za robidami, prijazno belo hišo z zelenimi okni in rdečo streho. Toplo je bilo pač tam ... In kadar je prišel mimo, se je odprlo okno, ozrl se j...	Ni več razmišljal, kam in zakaj; pot je bila pred njim in pot je bila ukaz. Čudil se je samo, ko je časih sredi deževne samote, ob grapavem klancu, za nasutim kamenjem, za robidami, zagledal prijazno belo hišo z zelenimi okni in rdečo streho. Toplo je bilo pač tam ... In ko je prišel mimo, se je odprlo okno, človek je ...	claude-sonnet-5	827	347
00999ef69925d4c0	https://sl.wikisource.org/wiki/Življenje_in_smrt_Petra_Novljana	Življenje in smrt Petra Novljana	Legel je na posteljo, roke pod glavo — in hitro sta bila vprežena urna belca, že je hitela kočija preko polja in travnikov, napravile so se misli in so hitele jadrno tja proti sončni daljavi, proti onemu hribu, ki se je vzdigal na obzorju kakor siv oblak ... Tam mu je prihajala ona naproti; lep je bil njen obraz, njene...	Legel je na posteljo, roke položil pod glavo — in v mislih je hitro potegnil vprego dveh hitrih belcev, kočija je že drvela čez polja in travnike, misli so hitele naprej proti sončni daljavi, proti tistemu hribu, ki se je dvigal na obzorju kot sivo oblak ... Tam je prihajala proti njemu; imela je lep obraz, oči so ji ž...	claude-sonnet-5	712	230
4e1d3ca2fdfd49f1	https://sl.wikisource.org/wiki/Tujci	Tujci	Toliko jasneje se je spominjala na tisto hrepenenje, ki je bilo pognalo iz njene grenke mladosti, kakor krasen rdeč cvet iz močvirja. Iz blata se je bilo vzdignilo, iz uboštva in grdih skrbi, zato je bilo toliko lepše in razkošneje. Zdaj se je vračalo, polagoma je prihajalo zopet bliže, gibalo se je v njenem srcu in vs...	Toliko jasneje se je spominjala tistega hrepenenja, ki je vzniknilo iz njene grenke mladosti, kakor krasen rdeč cvet iz močvirja. Vzdignilo se je iz blata, iz revščine in grdih skrbi, zato je bilo toliko lepše in razkošnejše. Zdaj se je vračalo, počasi je prihajalo spet bliže, gibalo se je v njenem srcu in vsenaokoli j...	claude-sonnet-5	848	362
67e5cc270aefd769	https://sl.wikisource.org/wiki/Vinjete	Vinjete	„„O! — za kazen mi prinesite pelerino in pokličite Blažona ... Ana! Blažon te je nocoj občudoval pred vsem svetom; zdelo se mi je, da se vsesá s svojimi pogledi v tvoje roké in v tvoj obraz. On je pesnik in lahko se zgodi, da te proslavi po vsi širni domovini v nevenljivih verzih ... Takó!	„O — kot kazen mi prinesite plašč in pokličite Blažona ... Ana! Blažon te je nocoj občudoval pred vsemi; zdelo se mi je, da s pogledom kar visi na tvojih rokah in tvojem obrazu. On je pesnik in lahko se zgodi, da te po vsej domovini poveličuje v pesmih, ki jih ne bo pozabil nihče ... Tako!	claude-sonnet-5	623	149
62a7a793e0241556	https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodbe_iz_doline_šentflorjanske	Zgodbe iz doline šentflorjanske	„Tako ne pojde več dalje, kancelist Jareb! Ali je človek rodoljub ali pa je izdajalec! Ali izvršuje svoje rodoljubne dolžnosti ali pa jih ne izvršuje! In vsaka stvar, ki ima začetek, ima tudi konec!“	"Tako ne gre več naprej, uradnik Jareb! Človek je bodisi rodoljub bodisi izdajalec! Bodisi izpolnjuje svoje rodoljubne dolžnosti bodisi jih ne izpolnjuje! In vsaka stvar, ki ima začetek, ima tudi konec!"	claude-sonnet-5	586	116
62834b1d6d5f2c58	https://sl.wikisource.org/wiki/Nina_(Ivan_Cankar)	Nina (Ivan Cankar)	— sem mislil. Saj ni še noč! — Šel je nekdo mimo krčme, mimo okna in je zaklical: Čas je! — Delavec je pač bil; ali pijanec; ali morda človek, ki hodi za mano od rojstva. Odprl sem duri in nisem videl nikogar.	Sem mislil. Saj še ni noč! Nekdo je šel mimo krčme, mimo okna, in je zaklical: Čas je! Delavec je bil, ali pijanec, ali morda človek, ki hodi za mano od rojstva. Odprl sem vrata in nisem videl nikogar.	claude-sonnet-5	585	107
034c92e8e41be5d2	https://sl.wikisource.org/wiki/Črtice_(Cankar_1914)	Črtice (Cankar 1914)	V izbo je stopil pismonoša. Moj prijatelj je bil naročen na troje dnevnikov. Poškilil je k meni, čuden nasmešek mu je stresel košati desni brk.	V sobo je stopil pismonoša. Moj prijatelj je naročil tri časopise. Postrani je pogledal proti meni, čuden nasmešek mu je stresel gost desni brk.	claude-sonnet-5	547	69
7739730ac4dbeefc	https://sl.wikisource.org/wiki/Gospa_Judit	Gospa Judit	Smilil se mi je, ker sem videla, da je bilo veliko resnice v njegovi bridkosti. Nelepa in krivična je bila njegova usoda. Mnogo sem jih poznala, ki so mu bili podobni in vsi so se izgubili na smešen in žalosten način. Prav toliko hrepenenja, prav toliko navdušenosti je bilo v njegovem srcu, kolikor je bilo potreba za d...	Bilo mi ga je žal, ker sem videla, da je bilo v njegovi bridkosti veliko resnice. Njegova usoda je bila neprijetna in krivična. Poznala sem veliko takih, ki so mu bili podobni, in vsi so se izgubili na smešen in žalosten način. V njegovem srcu je bilo prav toliko hrepenenja in navdušenja, kolikor je bilo potrebno za do...	claude-sonnet-5	664	188
0cf732fbef38efd3	https://sl.wikisource.org/wiki/Vinjete	Vinjete	Obslo me je sočutje in hotel sem ga potolažiti s kako ljubeznivo besedo; toda ni mi prišlo nič pripravnega na jezik. Kdo vraga mi je vdahnil nesrečno misel, da sem ga vzel s seboj v to čudno družbo!? — Očitno je, da se dolgočasi do smrti. In to je jako razumljivo. Njegove oči so nemirne in gledajo nekako prestrašeno; z...	Prevzelo me je sočutje in hotel sem ga potolažiti z kako prijazno besedo, toda ni mi prišlo nič primernega na misel. Kdo mi je vendar vcepil to nesrečno idejo, da sem ga vzel s seboj v to čudno družbo! Očitno se smrtno dolgočasi. In to je povsem razumljivo. Oči so mu nemirne in gledajo nekako prestrašeno; z rokami ne v...	claude-sonnet-5	711	229
7428776a1f06c9d3	https://sl.wikisource.org/wiki/Novo_življenje_(Ivan_Cankar)	Novo življenje (Ivan Cankar)	„Kolika gnusoba!“ je izpreletelo Grivarja. „Iztegnil je roke proti njej, razkrečil dolge prste; ampak ... Bog ne bo hotel!“	»Kako gnusno!« je pomislil Grivar. »Iztegnil je roke proti njej, razprl svoje dolge prste; ampak ... Bog tega ne bo dopustil!«	claude-sonnet-5	547	69
8a320cfbf7454c3c	https://sl.wikisource.org/wiki/Križ_na_gori	Križ na gori	Upor se je vzdignil Hanci v prsih. Spomnila se je na globel, kadar so se izprehajale po njej tihe večerne sence in se je glasila od daleč pesem zvona tako otožno in sladko. "Kaj niso doma tukaj tvoje lepe sanje? Čemu, Mate, bi žalil svoj tihi dom? …" Ko je brala pismo prvikrat, se je veselo zasmejala kotlu, tako varno ...	V Hanci se je dvignil upor. Spomnila se je na globel, kako so po njej ob večerih polzele tihe sence in kako je od daleč otožno in sladko zvenela pesem zvona. "Ali niso tvoje lepe sanje doma prav tukaj? Zakaj bi, Mate, žalil svoj tihi dom? …" Ko je prvič brala pismo, se je vesela zasmejala kotlu, ki je bil tako varno za...	claude-sonnet-5	644	164
1c17d1407b5cef01	https://sl.wikisource.org/wiki/Vinjete	Vinjete	„Jaz tega ne pustim več ... jaz ne pustim več! Spravi se odtod, — potem delaj, kakor hočeš; a tu pred mano se ne boš ... ti ničvrednica! Stran odtod!“	„Tega ne dovolim več ... ne dovolim več! Pojdi stran od tod – potem počni, kar hočeš, ampak tu pred mano se ne boš ... ti lump! Stran od tod!“	claude-sonnet-5	558	75
724884813578b830	https://sl.wikisource.org/wiki/Podobe_iz_sanj	Podobe iz sanj	»Tudi meni se prikažejo časih taki čudni strahovi!« je rekla sraka in povesila glavo. »Zadnjič, ko sem bila komaj napol zadremala, sem se prestrašila, vzdramila se in ugledala sem jih tristo. Tristo jih je bilo. Vsi mladi in zdravi, sonca veseli. Zdaj ni nobenega več, toliko da je še spomin. Žal mi je posebno za enega ...	»Tudi jaz imam včasih take čudne prividne strahove!« je rekla sraka in povesila glavo. »Nazadnje, ko sem komaj napol zadremala, sem se prestrašila, se zdramila in jih zagledala tristo. Tristo jih je bilo. Vsi mladi in zdravi, veseli sonca. Zdaj ni nobenega več, ostal je le spomin. Posebej mi je žal enega med njimi; tak...	claude-sonnet-5	664	180
786c9bff3bb948e9	https://sl.wikisource.org/wiki/Za_križem	Za križem	Damjanu je bilo, kakor da je leglo nekaj pustega in sivega v njegovo srce: vse veselje je ugasnilo. Ko se je poslovil, je bil hudo prestrašen in poln globokega usmiljenja.	Damjanu je bilo, kot da se je v njegovem srcu nabralo nekaj pustega in sivega: vse veselje je izginilo. Ko se je poslovil, je bil zelo prestrašen in poln globokega usmiljenja.	claude-sonnet-5	562	86
6d37f15191360254	https://sl.wikisource.org/wiki/Troje_povesti	Troje povesti	„Ne misli, da sem Grajžar, ali Martinov, ali Potnik! Bojiš se me, ker te poznam; od tedaj se me bojiš, ko sem ti povedal zgodbo o vrvi in o cekinih. Zato si mi v svojem srcu namenil prezgodnji paradiž. Upijanim ga, si rekel, zaspal bo pod mizo in bo spal vse večne čase. — Lahko noč, Elija, pozdravi Grajžarja!“	"Ne misli, da sem Grajžar, ali Martinov, ali Potnik! Bojiš se me, ker te poznam; od tedaj se me bojiš, ko sem ti povedal zgodbo o vrvi in o cekinih. Zato si mi v svojem srcu namenil prezgodnji paradiž. Spravim ga v pijanost, si rekel, zaspal bo pod mizo in bo spal za vedno. — Lahko noč, Elija, pozdravi Grajžarja!"	claude-sonnet-5	649	175
acd67de9656dad99	https://sl.wikisource.org/wiki/Križ_na_gori	Križ na gori	"Ali je laž?" je pomislila Hanca, ko je komaj iz pregovorila. "Ne, ni laž; bilo bi jima težko, če bi jima povedala resnico …"	"Ali je to laž?" je pomislila Hanca, ko je komaj to izgovorila. "Ne, ni laž; njima bi bilo težko, če bi jima povedala resnico …"	claude-sonnet-5	544	68
7e89870f8234bfdd	https://sl.wikisource.org/wiki/Nezbrane_vinjete	Nezbrane vinjete	Strij je zakričal in nož mu je padel na tlà. Anastazij je klečal pod stopnícami, zunaj pa so odmevali tihi, odhajajoči koraki.	Stric je zakričal in nož mu je padel na tla. Anastazij je klečal pod stopnicami, zunaj pa so odmevali tihi, oddaljujoči se koraki.	claude-sonnet-5	541	66
b13715601d57bca5	https://sl.wikisource.org/wiki/Predavanja_in_članki	Predavanja in članki	Ta najnaravnejša rešitev jugoslovanskega vprašanja se nam vsem zdi doslej še utopija in je morda res. Ovire so tako silne in mnogoštevilne, da se nam zde popolnoma nepremagljive. Utopije pa imajo že od nekdaj to čudno lastnost, da se po navadi uresničijo. Okoli leta 1850. je Heinrich Heine, ki gotovo ni bil neumen člov...	Ta najnaravnejša rešitev jugoslovanskega vprašanja se nam vsem zdi doslej še utopija in je morda res. Ovire so tako velike in številne, da se zdijo popolnoma nepremagljive. Utopije pa imajo že od nekdaj to čudno lastnost, da se navadno uresničijo. Okoli leta 1850 je Heinrich Heine, ki gotovo ni bil neumen človek, imeno...	claude-sonnet-5	766	278
47026c5ba922e1cf	https://sl.wikisource.org/wiki/Vinjete	Vinjete	Na drugem koncu mize je stoloval finančni svétnik Mavricij Strumpf, moj znanec. Delal sem se, kakor bi ga ne poznal; kadar je pogledal name, obrnil sem oči v stran in začel z vso gorečnostjo komurkoli razlagati misli o različnih znanstvenih stvaréh ...	Na drugem koncu mize je sedel finančni svetnik Mavricij Strumpf, moj znanec. Delal sem se, kot da ga ne poznam; kadar je pogledal proti mene, sem obrnil pogled v stran in začel komurkoli z vso vnemo razlagati svoje misli o različnih znanstvenih zadevah ...	claude-sonnet-5	599	123
91aa2c2f26cb9fb1	https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodbe_iz_doline_šentflorjanske	Zgodbe iz doline šentflorjanske	Ofelija je sedela mirno na zofi, život nekoliko upognjen, roke sklenjene v naročju; tudi njen glas je bil zelo miren, brez strasti in žalosti, kakor da bi deklamirala dolgočasno šolsko nalogo. Polonij je stal ob mizi s tako nerodnim in bridkostnim smehljajem, kakor ga še ni bilo na njegovem obrazu; zamahnil je z levico...	Ofelija je sedela mirno na zofi, telo nekoliko upognjeno, roke sklenjene v naročju; tudi njen glas je bil zelo mirem, brez strasti in žalosti, kot da bi deklamirala dolgočasno šolsko nalogo. Polonij je stal ob mizi s tako nerodnim in bolečim nasmehom, kakršnega še ni bilo na njegovem obrazu; zamahnil je z levico, zamah...	claude-sonnet-5	714	235
b1e06cecbf4a4ad2	https://sl.wikisource.org/wiki/Mimo_življenja	Mimo življenja	„Glej, zdaj sem se razpravila. Sedi na divan in izprašuj dalje!" Jakob jo je gledal začuden. „Nimam te vprašati ničesar." Šel je počasi preko sobe v kabinet in se je zaklenil. Tudi k večerji ga ni bilo.	„Glej, zdaj sem se preoblekla. Sedi na kavč in sprašuj naprej!" Jakob jo je gledal presenečen. „Nimam te za kaj vprašati." Počasi je šel čez sobo v kabinet in se zaklenil. Tudi na večerjo ni prišel.	claude-sonnet-5	584	109
a10cec155154b1ff	https://sl.wikisource.org/wiki/Troje_povesti	Troje povesti	Še preden se je Mlinar ozrl, je bila izba prazna. Zaklenil je vrata, zadelal je okna, trepetal je od strahu in šklepetal z zobmi.	Preden se je Mlinar sploh ozrl, je bila izba že prazna. Zaklenil je vrata, zaprl okna in tresel se je od strahu, tako da so mu šklepetali zobje.	claude-sonnet-5	543	73
91bc2634f32f39cd	https://sl.wikisource.org/wiki/Knjiga_za_lahkomiselne_ljudi	Knjiga za lahkomiselne ljudi	Naredba kralja Malhusa je vzbudila splošno začudenje. Ljudjé so majali z glavami, spogledovali se ter mežikali. V vsakem podaniku se je rodila neka posebna misel, ki pa je nihče ni razodel z besedami. Nekateri so bili celó žalostni vsled te misli; vzdihovale so posebno ženske, kadar so se ozrle na sliko kraljevo, blešč...	Kraljev ukaz je povzročil splošno presenečenje. Ljudje so zmajevali z glavami, se spogledovali in mežikali. V vsakem podaniku se je porodila posebna misel, ki pa je nihče ni izrekel z besedami. Nekateri so bili zaradi te misli celo žalostni; posebno ženske so vzdihovale, kadar so pogledale kraljevo sliko, ki se je bleš...	claude-sonnet-5	651	173
1289b6bf64812e0a	https://sl.wikisource.org/wiki/Novo_življenje_(Ivan_Cankar)	Novo življenje (Ivan Cankar)	„Nisi še občutila tiste ljubezni, ki se uživa sama, kadar daruje od svoje preobilice! Zasmehovali so te, polne roke si jim ponujala, pa so pljuvali nanje ... Tudi jaz sem izkusil, o! ... Takoj ko si prišla, ko sem slišal tvoj glas in ko te je z besedo oskrunil tisti kodrolasi starec, Bog mu ne zameri ... takoj sem te s...	„Nisi še občutila tiste ljubezni, ki jo človek uživa sam, kadar daje od svoje obilice! Zasmehovali so te, s polnimi rokami si jim ponujala, pa so pljuvali nanje ... Tudi jaz sem to izkusil, o! ... Takoj ko si prišla, ko sem slišal tvoj glas in ko te je z besedo oskrunil tisti kodrolasi starec, Bog mu ne štej v greh ......	claude-sonnet-5	736	268
935d3308411734ed	https://sl.wikisource.org/wiki/Novo_življenje_(Ivan_Cankar)	Novo življenje (Ivan Cankar)	„Ne izpustim te sedaj ... ne pojdeš tako!“ je rekel Grivar. „Nalašč si me zalezel, videl sem natanko, že ko si pokimal! In nalašč si motovilil in čakal, predno si udaril! Kaj si videl, kanalja, ki gobezdaš, da bi skrival — povej mi, ne izpustim te prej!“	„Zdaj te ne izpustim ... ne boš šel tako zlahka!“ je rekel Grivar. „Namenoma si me čakal, natančno sem videl, že ko si pokimal! In namenoma si zavlačeval in čakal, preden si udaril! Kaj si videl, capin, ki se izmikaš, da bi nekaj skrival — povej mi, prej te ne izpustim!“	claude-sonnet-5	611	141
2eb3820b0143fcbb	https://sl.wikisource.org/wiki/Troje_povesti	Troje povesti	Neko noč, ko je bogati kmet napravil lepo kupčijo, je ustavil voz pred grabežem in je popival, nato pa še kartal z njim do zgodnjega jutra. Ali zjutraj se je izkazalo, da je zapravil vso tisto lepo kupčijo. Kmet je bil nejevoljen, ampak zamahnil je z roko tjavendan:	Neko noč, ko je bogati kmet uspešno prodal in dobro zaslužil, je ustavil voz pred grabežem, popil z njim in nato do zgodnjega jutra še kartal. Zjutraj pa se je izkazalo, da je ves zaslužek zapravil. Kmet je bil nejevoljen, vendar je le zamahnil z roko:	claude-sonnet-5	613	129
b376ddd3dd2da181	https://sl.wikisource.org/wiki/Volja_in_moč	Volja in moč	Izpraznil je hladno čašo na dušek. Nato mu je leglo na srce in misli kakor mir po težki poti. »Nespametno sem govoril, nespametno ravnal, nespametno obljubil! Božanstvo je ustvarilo svet v šestih dneh, jaz pa sem obljubil, da ustvarim v eni uri božanstvo samo! Petošolska obljuba je bila! V ogenj pojdem zate — v kateri ...	Do dna je izpil hladen kozarec. Nato se je umiril in misli so se mu pomirile, kakor se pomiri človek po težki poti. »Nespametno sem govoril, nespametno ravnal, nespametno obljubil! Bog je ustvaril svet v šestih dneh, jaz pa sem obljubil, da v eni uri ustvarim samega boga! To je bila obljuba nezrelega fanta! V ogenj bom...	claude-sonnet-5	644	175
2cb17e449dd5229e	https://sl.wikisource.org/wiki/Vinjete	Vinjete	Mesec je sijal skozi okno in po stezah so se dvigale velike sence v nedoločnih obrisih. Zdelo se je, da se nagibajo na skrivnem druga k drugi, da šepetajo in trepečejo.	Skozi okno je sijala luna, po stezah pa so se dvigale velike sence z nejasnimi obrisi. Zdelo se je, kot da se skrivaj nagibajo druga k drugi, kot da šepetajo in trepetajo.	claude-sonnet-5	559	87
ac694f1c7eeb5a18	https://sl.wikisource.org/wiki/Na_klancu	Na klancu	Tako sta sedeli z Mariševko in obe sta bili zlovoljni in resni — dvoje koščenih rumenih obrazov, dvoje šilastih nosov, ustnice tanke, oči majhne, srepo motreče, kakor da bi gledale same zlobne sovražnike vsenaokoli. Če bi sedeli tako opolnoči in bi človek odprl duri in pogledal po sobi, bi mu oledenela kri od strahu. K...	Tako sta sedeli z Mariševko in obe sta bili slabe volje in resni — dva koščena rumena obraza, dva ošiljena nosu, tanke ustnice, majhne oči, ki so togo strmele, kot da bi videle same zlobne sovražnike vsenaokoli. Če bi kdo opolnoči odprl vrata in pogledal v sobo, bi mu od strahu zastala kri. Ko je mati odhajala, je vzel...	claude-sonnet-5	757	267
803ee0ca05b740ee	https://sl.wikisource.org/wiki/Življenje_in_smrt_Petra_Novljana	Življenje in smrt Petra Novljana	Stal je ob postelji, kadar je oče spal, usta odprta, čelo vse potno; in tudi sam je naslonil glavo na zglavje in ves žalosten je bil. Ali zgodilo se je, da je prišel oče vesel in glasán; govoril je hitro, malo nerazumljivo in ko je prižigal luč, mu je roka omahovala nerodno, da bi svetilka skoro padla. Razvil je papir,...	Stal je ob postelji, kadar je oče spal, z odprtimi usti in vsem potnim čelom; tudi sam se je naslonil z glavo na zglavje in bil ves žalosten. Zgodilo pa se je tudi, da je oče prišel domov vesel in razposajen; govoril je hitro, malo nerazumljivo, in ko je prižigal luč, mu je roka omahovala tako nerodno, da je svetilka s...	claude-sonnet-5	743	277
5521a5fddac454ca	https://sl.wikisource.org/wiki/Življenje_in_smrt_Petra_Novljana	Življenje in smrt Petra Novljana	Ali Peter je vedel, kako blizu je bil hudobni duh, kako je čakal nanj za kropilnikom ter poslušal njegovo spokorno molitev. Čakal je tam nanj in se je smejal porogljivo. Petru se je časih celo zazdelo, da ga kliče, ker mu je bilo čakanja že zadosti. In kakor ga je klical, kakor je osramočen in žalosten polagoma vstajal...	Toda Peter je vedel, kako blizu je bil hudobni duh, kako je čakal nanj za kropilnikom in poslušal njegovo spokorno molitev. Čakal je tam nanj in se je porogljivo smejal. Petru se je včasih celo zdelo, da ga kliče, ker mu je bilo čakanja že dovolj. In kakor ga je klical, kakor je Peter osramočen in žalosten počasi vstaj...	claude-sonnet-5	794	312
6bd8d32edf41668e	https://sl.wikisource.org/wiki/Troje_povesti	Troje povesti	Ni si upal birič, da bi stopil bliže in da bi si dodobrega ogledal nadlogo, kaj šele, da bi jo potipal. Noge so mu bile kakor ukovane, in ko je stopil, da bi se vrnil k spečim pravičnikom, je šel počasi in trudoma, kakor v klanec. Dospel je do lenuhov; ko je klical, da bi jih vzdramil, mu je šel glas težko in hripavo i...	Birič si ni upal stopiti bliže, da bi si nadlogo dobro ogledal, kaj šele, da bi jo potipal. Noge je imel kakor ukovane, in ko je stopil, da bi se vrnil k spečim pravičnikom, je hodil počasi in s težavo, kakor v klanec. Prišel je do lenuhov; ko je klical, da bi jih zbudil, mu je glas šel težko in hripavo iz grla.	claude-sonnet-5	642	159
a250ebdb59dd488b	https://sl.wikisource.org/wiki/Troje_povesti	Troje povesti	„Strah me je — da bi le vedela, koga me je strah! Ne bojim se nikogar, ki stoji pred menoj, pa če bi bila sama smrt. Ali bojim se, ker ne vidim nikogar in ker nič ne vem, zakaj da je srce žalostno.“	„Strah me je — da bi le vedela, koga se bojim! Ne bojim se nikogar, ki stoji pred menoj, tudi če bi bila sama smrt. Bojim se pa, ker ne vidim nikogar in ker sploh ne vem, zakaj mi je srce tako žalostno.“	claude-sonnet-5	579	108
4bfc07277f45565b	https://sl.wikisource.org/wiki/Polikarp	Polikarp	Šli so pogrebci in so prinesli velik in težak kamen, morda zavržen spomenik z neznanega, pozabljenega groba. Omahovaje in težko sopeč so nesli kamen in so ga zavalili na gomilo, tako da se je usedla za ped globoko. Župnik se je oddahnil, kakor da bi se bilo to težko breme odvalilo z njegovih ramen.	Prišli so pogrebci in prinesli velik in težak kamen, morda odvržen nagrobnik z neznanega, pozabljenega groba. Opotekaje se in težko sopihajoč so nesli kamen in ga zvalili na gomilo, tako da se je ta vdrla za ped globoko. Župnik si je oddahnil, kot da bi se to težko breme odvalilo z njegovih ramen.	claude-sonnet-5	617	144
566edae5671d0804	https://sl.wikisource.org/wiki/Tujci	Tujci	— Nič čudnega bi ne bilo, saj se je moralo tako zgoditi, in če se še ni, če se motim, tedaj se zgodi gotovo v prihodnje. Življenja je željna, kakor otrok je polna sanj, in jaz sem jo bil osleparil za življenje in za sanje ... Prišla je bila k meni, oklenila se me je bila tako zaupno, vdano, mislila je, da kar odprem ro...	Nič čudnega ne bi bilo, saj se je moralo tako zgoditi, in če se še ni zgodilo, če se motim, se bo zagotovo zgodilo v prihodnosti. Željna je življenja, polna sanj kot otrok, jaz pa sem jo prevaral za življenje in za sanje ... Prišla je k meni, oklenila se me je tako zaupljivo, vdano, mislila je, da bom kar odprl roko in...	claude-sonnet-5	838	348
ac3918c893079bf3	https://sl.wikisource.org/wiki/Vinjete	Vinjete	Spomnil se je velikrat, kako se polagoma pomika njegovo življenje na večer, in mislil je o smrti. A da bi se mogla kdaj zgoditi njegovemu čebelnjaku kakršnakoli nezgoda, na to ni mislil nikoli.	Večkrat se je spomnil, kako se njegovo življenje počasi bliža koncu, in razmišljal je o smrti. Da pa bi se njegovemu čebelnjaku kdaj lahko zgodila kakšna nezgoda, na to ni pomislil nikoli.	claude-sonnet-5	575	99
378ba591bc2b3728	https://sl.wikisource.org/wiki/Mimo_življenja	Mimo življenja	Zdaj storim po tvojih besedah: rad bi rešil, kolikor je še rešiti mogoče; veliko ni več. Kajti predizveličarski post umori človeka hudo. Umori ga in ga ozdravi. Razžene mu megle, tako da pogledajo oči jasno. Zgroze se v prvem hipu in srce omahne.— ali dobro je, da so razgnane tiste svetle megle, dobro' je, da vidijo oč...	Zdaj bom naredil, kot praviš: rad bi rešil, kolikor se še da rešiti; veliko ni ostalo. Post pred izpitom namreč človeka hudo prizadene. Prizadene ga in ga hkrati ozdravi. Razženejo se mu meglice, tako da oči spet jasno vidijo. Za trenutek se prestrašijo in srce omahne — ampak dobro je, da so tiste svetle meglice razgna...	claude-sonnet-5	723	261
0b1c2788b88bbf0e	https://sl.wikisource.org/wiki/V_temi	V temi	Gosta tema je bila v izbi, toda okrenil se je k Ani in videla sta si v oči, tudi v lica sta si videla in lica so bila bleda. "Da bi bila luč!" Iskali so vdrugič, ali strah jih je bilo teh tihih korakov — hodili so pa tuji ljudje po izbi — in tistih neznanih senc, ki so se premikale oprezno, sence tujih ljudi. Tončka je...	V izbi je bila gosta tema, toda obrnil se je k Ani in pogledala sta si v oči, videla sta si tudi v obraz, in obraz je bil bled. "Da bi imeli luč!" Iskali so še enkrat, vendar jih je bilo strah teh tihih korakov — po izbi so hodili tuji ljudje — in tistih neznanih senc, ki so se previdno premikale, senc tujih ljudi. Ton...	claude-sonnet-5	653	180
359e7dea6f13566a	https://sl.wikisource.org/wiki/Vinjete	Vinjete	„Mislite si, gospod župan, — Mrva je hodil davi po vasi in pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, — o svojem čebelnjaku. Ljudem se je zdelo, da je blazen ... In zdaj se je zaprl v svoj dom, zapahnil duri in zagrnil okno; nekateri mislijo, da si stori kaj žalega ...“	„Predstavljajte si, gospod župan,“ — Mrva je hodil zjutraj po vasi in pripovedoval vsakomur, ki ga je hotel poslušati, — „o svojem čebelnjaku. Ljudem se je zdelo, da je nor ... In zdaj se je zaprl v svojo hišo, zaklenil vrata in zagrnil okno; nekateri mislijo, da si bo naredil kaj hudega ...“	claude-sonnet-5	621	157
5aa2d2ab4467f497	https://sl.wikisource.org/wiki/Volja_in_moč	Volja in moč	„Sedi k meni, ob vzglavje, in pripoveduj, kod si hodil in kako si grešil!" Stopil je k nji, objel jo je z obema rokama krog života in jo je poljubljal kakor v vroči omotici na ustnice, na lica, na oči, na rame. „Dovolj je! Zdaj pripoveduj!" „Ničesar ti nimam povedati . . . ničesar drugega, kakor da te ljubim bolj ko kd...	„Sedi k meni, k vzglavju, in povej, kje si hodil in kako si grešil!" Stopil je k njej, jo objel z obema rokama okoli pasu in jo, kot v vročični omotici, poljubljal na ustnice, na lica, na oči, na rame. „Zdaj je dovolj! Zdaj povej!" „Nimam ti kaj povedati ... nič drugega, kot da te ljubim bolj kot kdaj prej, z vso dušo ...	claude-sonnet-5	669	183
4a368d75ee064e27	https://sl.wikisource.org/wiki/Življenje_in_smrt_Petra_Novljana	Življenje in smrt Petra Novljana	Veselo je hodil Peter, hodil je ter je postal pred durmi, ki so bile odprte na stežaj. Prav blizu duri je bilo ognjišče in na ognjišču so se pražile v ponvi razrezane ledvice. Na nizkem čevljarskem stolu je sedel razkoračen starikav človek, opiral je komolca ob kolena, glavo v dlani ter je gledal pazljivo v ponev. Star...	Peter je hodil vesel, hodil je in se ustavil pred vrati, ki so bila odprta na stežaj. Blizu vrat je bilo ognjišče, na njem pa so se v ponvi pražile razrezane ledvice. Na nizkem čevljarskem stolu je sedel razkoračen starejši moški, opiral je komolce na kolena, glavo v dlani in pazljivo gledal v ponev. Na prvi pogled je ...	claude-sonnet-5	742	245
6249e73ad250892f	https://sl.wikisource.org/wiki/Živeti	Živeti	Jakob se je zdrznil, začudil. Presenečena sta se ozrla na Krničarja tudi dolgi Greben, ki je vzel pipo iz ust, in debelušni, leni Pasar, literat, ki je pisal feljtone, kadar ni imel za tobak in ki je drugače sanjaril po dolge dni udobne lene sanje in snoval načrte, o katerih je vedel, da jih ne dovrši nikoli. Začudil s...	Jakob se je zdrznil, začuden. Presenečeno sta se ozrla na Krničarja tudi dolgi Greben, ki je vzel pipo iz ust, in debelušni, leni Pasar, pisatelj, ki je pisal feljtone, kadar ni imel denarja za tobak, in ki je sicer po cele dni sanjaril udobne, lene sanje in snoval načrte, o katerih je vedel, da jih ne bo nikoli dokonč...	claude-sonnet-5	662	196
3872ca32a583e806	https://sl.wikisource.org/wiki/Sosed_Luka	Sosed Luka	Krčmar se je vrnil s polno steklenico in je iztegnil roko proti pesti, ki je tiščala bankovce. V istem hipu je iztegnil roko tudi sosed Luka in obadva, Šrangar in sosed Luka, sta se spogledala, dalj ko trenotek sta si gledala v oči. Šrangar se je zasmejal, sosed Luka pa je gledal srpo.	Krčmar se je vrnil s polno steklenico in je iztegnil roko proti pesti, ki je tiščala bankovce. V istem hipu je iztegnil roko tudi sosed Luka, in oba, Šrangar in sosed Luka, sta se spogledala, dlje kot le trenutek sta si gledala v oči. Šrangar se je zasmejal, sosed Luka pa je gledal srepo.	claude-sonnet-5	620	145
3c156eadfc0ed407	https://sl.wikisource.org/wiki/Gospa_Judit	Gospa Judit	»O Judit, wie glücklich bin ich, und wie unglücklich!« (Izgovarjala je »gliecklich«.) »Ali si moreš misliti? Resnično me ljubi! Sam mi je povedal! Kako sem si želela take idealne ljubezni! Kaj misliš – če bi pobegnila z njim?«	»O Judit, kako sem srečna in kako nesrečna!« (Izgovarjala je »srečna« po svoje, s tujim naglasom.) »Si lahko misliš? Res me ljubi! Sam mi je povedal! Kako sem si želela take idealne ljubezni! Kaj praviš – če bi pobegnila z njim?«	claude-sonnet-5	594	121
87353f57b7be5c35	https://sl.wikisource.org/wiki/Na_klancu	Na klancu	Ali kadar je šel mimo hiše, kjer je samotarila Mihovka, ga je potegnilo nekaj čudnega proti durim. Ni bilo upanje, ali morda je bila nezavedna želja, da bi se ne izpolnilo njegovo žalostno prorokovanje: „Vsi se bodo izgubili, vrnili se bodo na klanec in bodo na klancu poginili, kakor jim je bilo usojeno od začetka!“ — ...	Ali kadar je šel mimo hiše, kjer je samotna živela Mihovka, ga je nekaj čudnega potegnilo proti vratom. Ni bilo upanje, morda pa nezavedna želja, da se ne bi izpolnila njegova žalostna napoved: „Vsi se bodo izgubili, vrnili se bodo na klanec in tam poginili, kakor jim je bilo usojeno od začetka!“ Molčal je in čakal, da...	claude-sonnet-5	729	242
7624a7cab496c8cf	https://sl.wikisource.org/wiki/Za_križem	Za križem	„Saj sem na ulici, pa kričim kakor ... Bog mi pomozi, upijanil sem se ta sveti večer! ... Ona stoji ob oknu, posluša korake, čaka name in velika je njena vera ... o Bog!“	„Saj sem na ulici in kričim kot ... Bog, pomagaj mi, opil sem se na sveti večer! ... Ona stoji ob oknu, posluša korake, čaka name, in njena vera je velika ... o Bog!“	claude-sonnet-5	564	85
75844b1b2a526882	https://sl.wikisource.org/wiki/Smrt_in_pogreb_Jakoba_Nesreče	Smrt in pogreb Jakoba Nesreče	Kakor v omotici sva se vrnila s Petrom v vas; naravnost v kotlino sva se napotila, v zapuščeni dom. V temi se me je oklenil Peter, čisto pred obrazom sem videl njegove velike, svetle oči.	V nekakšni omotici sva se s Petrom vrnila v vas; šla sva naravnost v kotlino, v zapuščeni dom. V temi se je Peter oklenil mene, čisto pred obrazom sem videl njegove velike, svetle oči.	claude-sonnet-5	567	91
3f9c52fd782219ea	https://sl.wikisource.org/wiki/Grešnik_Lenart_(Ivan_Cankar)	Grešnik Lenart (Ivan Cankar)	Kadar daš nauk, daj obenem zaušnico; tisti nauk bo dobro spravljen. Kadar daš beraču desetico, pljuni mu na srce; desetica bo cekin. Dobrotljivost se mora verno čuvati, da ne razvadi berača z ljubeznijo. Kajti ljubezen je za odprta srca najhujši strup. Naredí, da so lačna in žejna; da čutijo sonce, ko sonca ni. Zatorej...	Kadar daš nauk, daj obenem zaušnico; tisti nauk bo dobro shranjen. Kadar daš beraču desetico, mu pljuni na srce; desetica bo postala cekin. Z dobrotljivostjo je treba biti previden, da ne razvadiš berača z ljubeznijo. Kajti ljubezen je za odprta srca najhujši strup. Naredi, da so lačna in žejna, da čutijo sonce, ko son...	claude-sonnet-5	676	203
a93d01566a94cba2	https://sl.wikisource.org/wiki/Na_klancu	Na klancu	„Zdaj še nisva na polu poti, — kako se vleče cesta, kadar je blato ... Zadnjič sem hodila domov, pa je bila pot za polovico krajša.“	„Zdaj še nisva na polovici poti – kako se cesta vleče, kadar je blato ... Zadnjič, ko sem hodila domov, je bila pot za polovico krajša.“	claude-sonnet-5	543	68
3d21d60ebeaaa047	https://sl.wikisource.org/wiki/Tujci	Tujci	Voda je zašumela; finančni stražnik se je predramil, kakor da bi mu bil nekdo zaklical na uho, in ozrl se je prestrašen naokoli. —	Voda je zašumela; finančni stražnik se je zbudil, kot da bi mu nekdo zakričal na uho, in prestrašeno se je ozrl naokoli.	claude-sonnet-5	540	62
3537584c76e54ec5	https://sl.wikisource.org/wiki/Nezbrane_vinjete	Nezbrane vinjete	Da bi se mogel skriti spominom, da bi mogel ubežati svoji prihodnosti! ... Ali si čutila iz mojih besed ta bolni strah? ... Prišel sem domov in zagrnil okno in zaklenil duri. Zvečer se bojim ... Pomisli, česa se bojim! Zvečer se bojim, da pride k meni moj prijatelj izza mladih let.	Da bi se mogel skriti pred spomini, da bi mogel ubežati svoji prihodnosti! ... Ali si čutila iz mojih besed ta bolečinski strah? ... Prišel sem domov, zagrnil okno in zaklenil vrata. Zvečer se bojim ... Pomisli, česa se bojim! Zvečer se bojim, da pride k meni moj prijatelj iz mladih let.	claude-sonnet-5	618	147
1a20cbbceaf1674e	https://sl.wikisource.org/wiki/Milan_in_Milena	Milan in Milena	„Ali si še ti, še ti?“ je trepetal. „Še ti, h kateri sem bil prišel tako poln zaupanja, kakor pride kristjan k véliki maši, da se navžije blagoslova božjega, tolažbe svoji bridkosti, mirú popotniku ... Ali si še ti, duša?“	"Ali si še vedno ti, res še ti?" je trepetal. "Še vedno ti, h kateri sem prišel tako poln zaupanja, kot pride kristjan k veliki maši, da se navzame božjega blagoslova, tolažbe za svojo bridkost, miru za popotnika ... Ali si še vedno ti, duša?"	claude-sonnet-5	591	121
24eec2969c275f95	https://sl.wikisource.org/wiki/Življenje_in_smrt_Petra_Novljana	Življenje in smrt Petra Novljana	— Kam te vodi cesta? — je premišljeval Peter. — Ali zmerom naprej po blatni cesti, skozi dež in meglo, ali v lepo mesto, kjer sije sonce? — Iz koščenega, belega obraza so sanjale velike oči; rdeče obrobljene so bile in nevesele ... Ravnina je bila zavita v dež, odeta s sivimi plahtami. Počasi se je pomikal voz, kobalil...	Kam te vodi cesta? je premišljeval Peter. Ali vedno naprej po blatni cesti, skozi dež in meglo, ali v lepo mesto, kjer sije sonce? Iz koščenega, belega obraza so sanjale velike oči; bile so rdeče obrobljene in nesrečne ... Ravnina je bila zavita v dež, odeta s sivimi plahtami. Voz se je pomikal počasi, čudna žival je k...	claude-sonnet-5	681	200
3c57bfba108e35da	https://sl.wikisource.org/wiki/Živeti	Živeti	Videl se je v ogledalu: lica so mu bila sivobleda, oči so gledale topo. Ali si to ti, prijatelj? – Kaj bi počel ti zdaj, ko bi bil živ človek? Zgrabil bi jo za lase, za dolge, mehke, svetle lase, vlekel bi jo za sabo, iz kabineta v sobo, iz sobe v kabinet, butal bi jo ob steno, ob mizo, ob stol tisto lepo belo glavo, d...	Videl se je v ogledalu: lica so imel sivobleda, oči so gledale otopelo. Ali si to ti, prijatelj? Kaj bi zdaj počel, če bi bil živ človek? Zgrabil bi jo za lase, za dolge, mehke, svetle lase, vlekel bi jo za sabo, iz kabineta v sobo, iz sobe v kabinet, tolkel bi njeno lepo belo glavo ob steno, ob mizo, ob stol, da bi ji...	claude-sonnet-5	866	412

End of preview.

CankarParallel - plain Slovene to Ivan Cankar's prose voice

9,950 parallel passages for Slovene literary style transfer. Each row pairs a passage of Ivan Cankar's prose with a plain modern Slovene rendering of the same content.

Built for CankarGPT, a from-scratch Slovene micro-LLM. The pairs train the direction plain -> cankar.

Fields

passage_id - sha256 of the Cankar text, first 16 hex chars
cankar - the original passage, unmodified public-domain text
plain - a plain modern Slovene rendering, generated
title, url - the source work
model, in_tokens, out_tokens - generation provenance

How it was made

The Cankar side comes from Wikivir (Slovene Wikisource), segmented into 2-6 sentence paragraph-bounded passages. Only prose genres were used - Cankar's plays are excluded, because a paragraph in drama is a speaker turn and segmenting them as prose glues speaker labels into the text.

The plain side was generated with claude-sonnet-5 via the Batch API, using one fixed "plain Slovene register" prompt (sha256 cec36eb07e77c6d9) shared with the inference-time drafting stage, so the styler never meets a distribution at inference it was not trained on.

Model choice was measured, not assumed. A 50-passage pilot against a cheaper model found broken Slovene grammar - wrong dual verb forms, gender disagreement, a reflexive-only verb used transitively - which a char-ngram style classifier scored identically to the stronger model's output. On a low-resource language the cheap option corrupts the data invisibly.

9,950 of 10,049 responses passed the quality filters. Rejections are quarantined, never silently dropped.

Held-out works are excluded

Passages from the frozen held-out evaluation set (holdout sha256 07ccca96a4fe339d) were excluded before generation. Pairs built from held-out works would contaminate any evaluation of a model trained on them, one-way and undetectably.

Licensing and attribution

CC BY-SA 4.0. Attribute Slovene Wikisource (Wikivir) contributors, whose volunteer transcriptions the cankar side reproduces, and this dataset.

Ivan Cankar died in 1918, so the underlying work is public domain. The transcriptions are a separate layer: whether a faithful transcription of a public-domain text attracts rights of its own is unsettled in EU law - it lacks the originality copyright requires, but the sui generis database right protects substantial investment regardless. CC BY-SA is applied deliberately rather than because the question was answered: it is what Wikivir asks for, it costs nothing here, and the alternative required being right about an open question.

Share-alike applies to redistribution of the dataset. Whether it reaches model weights trained on it is unsettled everywhere and is not a position this card takes.

Reproducing

uv run cankar pairs segment
uv run cankar pairs destyle --parse-only   # re-derives pairs from the raw log
uv run cankar pairs publish

The middle step re-parses committed raw responses and costs nothing. Generating them from scratch is destyle --limit N, which submits paid batches.

Provenance: corpus sha256 d9b05bf04db96db6, passages sha256 e1cad3a2643782f9, pairs sha256 c387b33c7d036b95, generated at 2026-07-28T12:39:40+00:00 from git acf0d2c.

Downloads last month: 29

Total file size:

19.2 MB